ŽELI SMO AJDO
Na prelep jesenski dan, sicer vetroven in mrzel, je ajda, zasejana v juniju na eni trzinskih njiv, dozorela in čakala spravila. Ob brnenju kombajnov ki so velike površine ajde požirali, smo se na tej majhni površini zbrale žanjice in kosci s srpi in koso, da bi prikazali nekdanji način spravila žit.
Pet žanjic in štirje postavni fantje. Najprej seveda postavljeni v gruči za načrt, sestavljen iz koščkov spomina posameznikov na nekdanje tovrstno opravilo: kako ravnati s koso z zaščitno mrežo, kako napraviti povezovalnice iz bilk, kako jih zavezati in zavezane postaviti v kopico. Za spodbudo seveda ob šilcu domačega in tradicionalni hruševki. 
Pogled na žanjice in kosce je bil tako domač, saj je bila večina opravljena v tradicionalno žetveno oblačilo, obvezno poštučkana ruta, gospodinja v belem predpasniku. Srpe, ki jih je pred žetvijo nabrusil izurjen klepalec na klepalnik, bo treba med žetvijo dobrušati z oslo iz pravega osovnika, napolnjega s kisom. Žanjice, ki so še kot otroci sodelovale pri žetvi, so že po nekaj zamahih s srpom, vešče zbirale bilke ajde in jh polagale na povezovalnice. Le s koso je bilo treba nekaj več vaje, red odkošenega žita mora biti seveda ozek, da ga žanjica lahko pobere s srpom z enim potegom.
Med žetvijo se je oglasila tudi znana ljudska…
Po Gorenjskem in Kranjskem že že ajda zori…, obujanje spominov na otroška dela med žetvijo, predvsem pobiranje klasja, prenočevanja v kopicah in tudi načrtovanje naslednjega opravila: otepanje ajdovih snopov s cepci… Pogled na požeto njivo, kopice z ajdovimi snopi, ki čakajo na sušenje v kozolcu, v ozadju pa zasnežene Kamniške planine je bil nepozaben.
Sledila je tradiciona malica s suhimi mesninami, kruhom, tudi nekaj na žlico, ocvrte miške in domača kapljica. In seveda trden dogovor, da Turistično društvo Kanja Trzin običaj žetja, spravila in otepanja ajde nadaljuje in prenaša nekdanje običaje na mlajše generacije.
To se je zgodilo v Trzinu, 15. vinotoča leta 2011.
