Marijan Vodnik razstavlja v vili Manin v Passarianu-Italija

Združenje turističnih društev Furlanije Julijske krajine letos organizira 2. razstavo jaslične umetnosti dežele FJK. Ta bo na ogled od 3. decembra 2010 do 15. januarja 2011 v Vili Manin v Passarianu pri Codroipu (Italija), kjer je tudi sedež združenja.

K sodelovanju je organizator kot goste povabil tudi društva iz sosednjih Slovenije in Avstrije. Z jaslicami pod naslovom Naše korenine avtorja Marijana Vodnika se bo predstavilo tudi Turistično društvo Kanja iz Trzina.

Razstava je privlačna za tisoče ljubiteljev jaslične umetnosti od blizu in od malo dlje, ki si v čarobnem in prazničnem vzdušju lahko ogledajo najbolj privlačne stvaritve te vrste dediščine. Posebna komisija izmed številnih prijavljenih del društev in posameznikov iz vse dežele izbere najbolj zanimive in najbolj izvirne postavitve jaslic glede na uporabljene materiale in tehnike izdelave. Vsa razstavljena dela so objavljena tudi v spremnem katalogu.

Besedilo: Mojca Rutar

Foto: Marijan Vodnik

RAZSTAVA S’KIRC

V Centru Ivana Hribarja v Trzinu je zbirko S’KIRC iz zasebne etnografske zbirke na ogled postavil MATJAŽ BROJAN, novinar, publicist, rezbar in raziskovalec krajevne preteklosti Domžal in okolice.

Kot je v vabilu Turističnega društva Kanja Trzin na odprtje razstave zapisano, je Trzin zagotovo prepoznaven po tem orodju  – sekiri; znana je kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, sekire mesarske obrti, ki je cvetela na prelomu 20. stoletja, sekire za spravilo lesa in tudi sekire kot turistični spominki. Trzinci  še zdaj prisegajo na “trzinsko s’kerco” ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in negove prednike.
V pozdravnem nagovoru se  je župan občine Trzin g. Tone Peršak zahvalil gospodu Marjažu Brojanu za bogat prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in postavitvi na ogled enega od orodij – sekirice. V nadaljevanju je ponazoril verjetno verzijo, kako je sekirica predvsem kot delovno orodje povezana s Trzinom. Avtor razstave  vabljenim pripoveduje, kako in zakaj je njegovo zanimanje že v otroških letih vzbudilo tesarsko orodje – sekira, s katero so povezani njegovi predniki in na odprtju razstave dodaja o svojih začetkih sestavljanja zasebne zbirke orodij naše kulturne dediščine. Spremno besedo in zahvalo gospodu Brojanu je  imel prof. dr. Janez Bogataj, ki je posebej poudaril, da so tudi orodja bogate slovenske dediščine osnova danes tolikokrat izrečeni besedi trajnostni razvoj, ker tega, tudi brez bogatega znanja naših prednikov, ni. Predvsem mladina je tista, na katero je treba prenašati zavedanje za pomenu kulturne dediščine, ki se je izoblikovala v dolgih stoletjih razvoja  naše družbe. Zgodbi o trzinski kamniti sekirici dr. Nika Sadnikarja  so obiskovalci poslušali z zanimanjem, kot so ob prijetnem druženju razstavo  z zanimanjem ogledali.
V kulturnem programu je nekaj ljudskih pesmi zapela moška pevska skupina Kerlci.  
Razstava bo na ogled do 2. novembra 2010, v času uradnih ur Občinskega informacijskega  središča, Ljubljanska 12/f  Trzin.

VABILO – ORODIJ NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE

R A Z S T A V A

ORODIJ  NAŠE  KULTURNE  DEDIŠČINE

“S’KERCE”

 IZ ETNOGRAFSKIH ZBIRK

NOVINARJA IN PUBLICISTA

 MATJAŽA  BROJANA

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

v torek, 12. oktobra 2010,  ob 17.30 uri v

 Center Ivana Hribarja /avla/

Trzin, Ljubljanska cesta 12/f

  Spremna beseda:

 Dr. Janez Bogataj.

 S petjem bodo večer obogatili

MPZ »Kerlci«

 Ogled razstave:

od 12. do 02. novembra 2010.

≈≈≈

MATJAŽ BROJAN, novinar, publicist, rezbar, raziskovalec krajevne preteklosti Domžal in okolice.

Matjaž nam je pripovedoval:

“Otroških let se spomnim tudi po svojem starem očetu Matiji Ravnikarju, slamnikarju iz Domžal. Njegov oče Boštjan, doma so bili na Prevali med Moravško dolino in Črnim grabnom, so Matijo sicer dali v uk za tesarja, a je naneslo, da je postal slamnikar. Ostalo pa mu je seveda tesarsko znanje in včasih, kadar je utegnil, je na domačem dvorišču tudi tesaril. Pet vnukov nas je bilo, ki smo se mu motovilili pod nogami, da smo mu bili pri delu gotovo v napotje. Mene je njegovo delo posebej zanimalo, saj me je včasih dobesedno odganjal, naj ne bom tako blizu sekirine ostrine.

Pod njegovimi rokami in z nekaj različnimi tesarskimi sekirami so nastajali zanimivi izdelki; najbolj se spomnim različnih lestev, ki jih je mojstrsko izdelal in pa seveda do bleska nabrušenih sekir. Prav občudoval sem njegovo veščino in sposobnost, kako skrbno je znal sekiri izostriti  ostrino, da se je zableščala v soncu.

V nostalgičnem obujanju spominov na zgodnje otroštvo mi je nekoč pred leti prišla v roke takoimenovana “turška sekira”, potem pa sem skušal najti še druge za drugačno rabo. Nastala je zbirka, sicer še vedno nepopolna, a gotovo zanimiva za spoznavanje tesarskega orodja in tesarskega poklica. Vsakič, ko jo pogledam, se mi spomini vrnejo na starega očeta-in na mladost…

Povem naj, da je bil tesar tudi brat starega očeta Fran Ravnikar, ki je svoje osnovno tesarsko znanje izpopolnjeval na Dunaju. Ko se je vrnil v domovino, je postal cenjen in občudovan mojster pri gradnjah tesarskih mojstrovin. Njegovo delo je tudi domžalski kulturni dom /nekoč Društveni dom/, prav tako je bilo njegovo avtorsko delo pred koncem druge svetovne vojne požgan Sokolski dom v Domžalah. Fran Ravnikar je bil tudi graditelj lesenega,  nedavno podrtega hotela Erika v Kranjski Gori, lesenih stavb in njihov tesarski uresničevalec še marsikje po Sloveniji.

Vse te zgodbe – povečini lesene – je v veliki in pretežni meri izdelala SEKIRA.”

Trzin je zagotovo prepoznaven po tem orodju – sekiri. Znana je kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, sekire mesarske obrti, ki je cvetela ob prelomu 20. stoletja, sekire  za spravilo lesa in tudi spominek. Trzinci še zdaj prisegajo na “trzinsko s’kerco”, ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in njihove prebivalce. Zato nas veseli, da gospod Matjaž Brojan prav v našem kraju iz svoje bogate etnološke zbirke prvič razstavlja zbirko sekir.