R A Z S T A V A
ORODIJ NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE
“S’KERCE”
IZ ETNOGRAFSKIH ZBIRK
NOVINARJA IN PUBLICISTA
MATJAŽA BROJANA
≈≈≈
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
v torek, 12. oktobra 2010, ob 17.30 uri v
Center Ivana Hribarja /avla/
Trzin, Ljubljanska cesta 12/f
Spremna beseda:
Dr. Janez Bogataj.
S petjem bodo večer obogatili
MPZ »Kerlci«
Ogled razstave:
od 12. do 02. novembra 2010.
≈≈≈
MATJAŽ BROJAN, novinar, publicist, rezbar, raziskovalec krajevne preteklosti Domžal in okolice.
Matjaž nam je pripovedoval:
“Otroških let se spomnim tudi po svojem starem očetu Matiji Ravnikarju, slamnikarju iz Domžal. Njegov oče Boštjan, doma so bili na Prevali med Moravško dolino in Črnim grabnom, so Matijo sicer dali v uk za tesarja, a je naneslo, da je postal slamnikar. Ostalo pa mu je seveda tesarsko znanje in včasih, kadar je utegnil, je na domačem dvorišču tudi tesaril. Pet vnukov nas je bilo, ki smo se mu motovilili pod nogami, da smo mu bili pri delu gotovo v napotje. Mene je njegovo delo posebej zanimalo, saj me je včasih dobesedno odganjal, naj ne bom tako blizu sekirine ostrine.
Pod njegovimi rokami in z nekaj različnimi tesarskimi sekirami so nastajali zanimivi izdelki; najbolj se spomnim različnih lestev, ki jih je mojstrsko izdelal in pa seveda do bleska nabrušenih sekir. Prav občudoval sem njegovo veščino in sposobnost, kako skrbno je znal sekiri izostriti ostrino, da se je zableščala v soncu.
V nostalgičnem obujanju spominov na zgodnje otroštvo mi je nekoč pred leti prišla v roke takoimenovana “turška sekira”, potem pa sem skušal najti še druge za drugačno rabo. Nastala je zbirka, sicer še vedno nepopolna, a gotovo zanimiva za spoznavanje tesarskega orodja in tesarskega poklica. Vsakič, ko jo pogledam, se mi spomini vrnejo na starega očeta-in na mladost…
Povem naj, da je bil tesar tudi brat starega očeta Fran Ravnikar, ki je svoje osnovno tesarsko znanje izpopolnjeval na Dunaju. Ko se je vrnil v domovino, je postal cenjen in občudovan mojster pri gradnjah tesarskih mojstrovin. Njegovo delo je tudi domžalski kulturni dom /nekoč Društveni dom/, prav tako je bilo njegovo avtorsko delo pred koncem druge svetovne vojne požgan Sokolski dom v Domžalah. Fran Ravnikar je bil tudi graditelj lesenega, nedavno podrtega hotela Erika v Kranjski Gori, lesenih stavb in njihov tesarski uresničevalec še marsikje po Sloveniji.
Vse te zgodbe – povečini lesene – je v veliki in pretežni meri izdelala SEKIRA.”
Trzin je zagotovo prepoznaven po tem orodju – sekiri. Znana je kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, sekire mesarske obrti, ki je cvetela ob prelomu 20. stoletja, sekire za spravilo lesa in tudi spominek. Trzinci še zdaj prisegajo na “trzinsko s’kerco”, ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in njihove prebivalce. Zato nas veseli, da gospod Matjaž Brojan prav v našem kraju iz svoje bogate etnološke zbirke prvič razstavlja zbirko sekir.
